Istra Nova

Slovenska Istra

Slovenska Istra ali slovenska Toskana je še razmeroma neznano območje, ki se razvija skupaj z nami.

Slovenska Istra je zelo razgibana pokrajina. Razprostira se od kraškega roba na vzhodu do obale in morja na zahodu ter Dragonje na jugu. Razgibanih je tudi 46 km slovenske obale, ki idealno združuje turistične kraje ob morju z vasicami v zaledju. Tem starim, zanimivim vasem na Šavrinskem gričevju dajejo poseben čar naravne in kulturne znamenitosti, pestra kulinarična ponudba, vrhunska vina (malvazija in refošk) ter prijazni domačini.
Slovensko Istro, tako kot tudi ostale dele Istre, lahko poznamo kot deželo bližje morju, tako imenovano »modro Istro«, in deželo bolj v notranjosti, »zeleno Istro«. Slovenska Istra obsega približno 120 naselij. V preteklosti so se ljudje večinoma naseljevali ob izvirih pitne vode, ker je bil to glavni pogoj za preživetje.
Veliko vasi pa najdemo tudi ob valah. To so doline, okoli katerih se po hribu navzgor razprostirajo terasasti oljčniki. V takih dolinah je večinoma največ njiv, ker je tam tudi najbolj rodovitna zemlja. Zanimivo pa je, da se ljudje niso naseljevali v take doline, ker je bila tam zemlja primerna za njive in polja in jo je bilo škoda porabiti za druge namene. Med drugim pa je bila v valah tudi večja nevarnost poplav ali montan, ker so tla v Istri sestavljena iz fliša, to pomeni, da so bolj občutljiva in nepropustna za deževje. Strma pobočja bi zadržala le malo vode in potoki vode bi tako odtekali v dolino.
Primer vasi, ki je nastala pod vplivom vodnega izvira, je Sveti Peter, kjer je izvir z imenom Lokva v središču starega jedra vasi. Taka vas je tudi Nova Vas, kjer so izviri Robice, Bajenca, Studenec, Gabrje in v Cepeh. Prebivalci Krkavč pa niso imeli take sreče in so morali po vodo hoditi v druge okoliške vasi in v bližnje kotanje. Vodo so prinašali iz Studenca, Gabrije in iz Cepa. Le redke vasi so imele vodnjake. Takrat so jih imenovali štarine.
Velik vpliv na priseljevanje ljudstva je imela cesta. Zato vidimo, da je veliko vasi zgrajenih ob cesti. Danes so to stranske ceste, včasih pa so predstavljale glavne prometne poti. To lahko opazimo tudi po legi hiš. Ob cestah so zgrajene večinoma starejše hiše. Bolj se oddaljujemo od ceste mlajše hiše srečujemo. Tako so nastale tudi Krkavče in Padna.